Mislim, diham in ljubim…
Za rakom na bezgavkah sem zbolela že pri četrtem letu starosti. Takrat se še nisem zavedala nevarnosti bolezni in je ves ta stres doživljala mama. Zdravnica ji je takrat celo rekla ” nekateri otroci umrejo prej, nekateri kasneje”… Kaj ta boleča izkušnja pomeni za enega starša, si težko predstavljamo.
Danes se lahko pohvalim, da sem mama čudoviti, zdravi šestnajstletni hčeri. Kljub raku, ki se mi je ponovil v času nosečnosti, mi je uspelo z 42-dnevnim postom brez trde hrane in z delom na sebi premagati hudo bolezen. Hvaležna sem za vse izkušnje, saj sem ob teh ovirah iskala in našla pot k novemu človeku.
Prestala sem šestindvajset operacij in številne neprijetnosti zaradi stranskih učinkov zdravljenja. Ni me več strah bolezni, saj delam toliko na preventivi, da bolezen nima možnosti napredovanja. Źivim za vsaki dan posebej in se lahko pohvalim, da sem srečna v obleki Simone Šket in če bi morala izbirati obleko življenja, bi izbrala enako.
Potrdilo o udeležbi –
Rak pri otrocih in mladostnikih
Potrdilo o udeležbi –
Rak pri moških
Priporočilo
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Zahvala
Center za socialno delo Laško
Zahvala
Permakulturni inštitut Maribor
Simona Šket – predavanje
Oddaja Dobro jutro s Simono Šket
ZGODBE
Ajda Potokar, Post po Breussu, oktober-december 2013
Za 42 dnevni post po Breussu sem se odločila iz zdravstvenih razlogov, saj sem se želela prečistiti in pozdraviti. Imela sem že nekaj časa nekaj zdravstvenih težav zaradi nekaterih avtoimunih bolezni (zmanjšano delovanje ščitnice, psoriatični artritis), vendar sem simptome držala nekako na minimumu, saj se zdravo prehranjujem in veliko delam na sebi, predvsem na čiščenju zavednih in nezavednih vzorcev.
S Simono sem prišla v stik leta 2010 in sem izvedela, da se ji je uspelo z postom po Breussu pozdraviti. V roke mi je prišla tudi njena knjiga in že med pogovorom sem začutila, da bom tudi sama morala narediti nekaj v tej smeri. Srečanje je vsekakor bil znak, da se bom tega čiščenja tudi sama lotila. Minila so tri leta od srečanja s Simono in med tem časom, sem se večkrat sem se spomnila nanjo in na svoje tedanje misli.
Med postom sem se večinoma počutila zelo dobro, začetki pa so bili kar ‘zanimivi’. Telo se je intenzivno čistilo, bolele so me največkrat mišice, včasih so bile težke noge, včasih roke, včasih glava. Drugih posebnih težav nisem imela. Rada sem se gibala po čistem zraku, najbolj pa mi je pri postu pomagal klistir, ki sem ga opravila vsak dan pred spanjem. Po klistiranju sem se vedno počutila lahka in polna energije. Zdelo se mi je , da je zame najpomembnejši del posta prav klistiranje, čeprav sem se zavedala, da je prav vsak detajl posta po Breussu pomemben in da se ga je potrebno držati glede na navodila.
Začetek šestega tedna posta (35.dan) sem čutila, da je moje telo pozdravljeno. Čez dobra dva tedna bom opravila pregled ultrazvok notranjih organov in vem, da bo moja ozdravitev potrjena.
Zahvalila bi se rada Simoni, da mi je med postom stala ob strani. Misel na to, da se je Simona pozdravila težke bolezni mi je vlivala pogum, voljo in motivacijo, da sem z lahkoto naredila 42. dni trajajoč post po Breussu.
