Post brez trde hrane bi morala po mojih izkušnjah in prepričanju narediti vsaka polnoletna oseba, ki ni dementna, oziroma se lahko zavestno odpoveduje trdi hrani.
Vsakodnevno se namreč srečujemo z bilijoni virusov, bakterij, parazitov, strupenih snovi…, ki prodirajo v naš organizem. Tako bi nas lahko nekateri od teh v štirinajstih dneh dobesedno pojedli do kosti. Tukaj pa ima največjo vlogo naš imunski sistem, ki brani naše telo pred boleznijo.
Zraven tega ima naše telo še notranjo lekarno, ki lahko zmanjša bolečino, premaga depresijo ali pa na splošno pripomore k boljšemu počutju. Telo proizvaja endorfine, hormone sreče, rastne hormone, ki pomagajo pri proizvodnji in obnovi celic, dopamin, ki izboljša razpoloženje (in ima enak učinek kot kokain), ter še mnogih drugih močnih kemičnih snovi.
Jaz sem tudi dokaz temu, da ima naše telo osupljivo moč samozdravljenja, ki jo oxfordski epidemiolog Jeremy Howick v mednarodni uspešnici -Doktor ti- pojasnjuje in podkrepljuje z znanstvenimi dokazi. Poziva nas, naj se ne zanašamo vedno na čudežno tableto ali kirurški poseg, saj v sebi nosimo učinkovita zdravila in nimajo neželenih učinkov.
Post je dejansko operacija brez kirurškega noža. Po svetu obstajajo klinike, kjer na ta način pomagajo ljudem, ki si tega želijo. Še boljše pa je, da se postimo preventivno. Tako kot peljemo avto na redni servis, bi morali poskrbeti za naše telo.
Tudi klistiranje ima pomembno vlogo pri samem postu brez hrane. V žepkih črevesja se namreč nabira zastarelo blato in ravno v črevesju imamo tri četrt imunskega sistema. Kri namreč črpa hrano iz tankega črevesja in če smo v črevesju »zalepljeni z oblogami«, ne more kvalitetna hrana do naših celic. Nekaterim se pri odvajanju pojavi kar cela skorja ostankov, ki je bila zlepljena na črevo. Tako se v času postenja iz našega telesa izloči skozi črevo največ toksinov.
Pojavljajo se tudi moreče sanje, preko katerih lažje razumemo, kaj nas obremenjuje in z razčlenitvijo le teh spreminjamo stare napačne vzorce. Zadamo si tudi nove cilje, kako bomo živeli po postu. Seveda v primeru, da smo bili pred postom hudo bolni, brez sprememb življenjskega sloga ne bo šlo. Bolj kot bomo dosledni in sledili smernicam zdravega življenjskega sloga, bolj nam bo telo za to hvaležno in sijali bomo življenjsko energijo, ki je pred tem nismo imeli.
Danes je moj deveti dan posta in sicer na zelo poseben datum 22.2.22…, kar si jaz predstavljam za veliko srečo. Nimam in do danes nisem imela večje krize, normalno hodim v službo in opravljam ostale obveznosti. Si pa seveda vzamem čas zase, da globje pogledam v svojo notranjost, če morem počistiti še kakšno kramo iz preteklosti. V sebi ne čutim nobenega stresa, se pa trudim, da se vsaki dan gibam v naravi, da celice dobijo dovolj kisika za obnovo. Nisem si določila, koliko dni se bom postila, saj izvajam preventivni post. Vsekakor pa že danes čutim občutek letenja, veliko energije in občutek sreče. Kasneje, ko se vrnem na trdo hrano, se skušam spominjati teh čudovitih občutkov, ko jih imam med postom. Želim se jim čimbolj približati, vendar točno takih ne morem imeti. Je pa že zelo veliko, da se jim lahko približam in se zavestno trudim, da mi je lepo.
Se nadaljuje…
