Vse je rešljivo! Potrebno se je podati na pot reševanja in tako je upanje, da bomo kmalu našli primerno rešitev. Tak primer je izguba zaposlitve. Tisti trenutek si misliš, kako boš preživljal sebe in družino. V sebi čutiš strah in ne veš kako naprej. Največkrat negativno razmišljaš in to te še bolj blokira. Tudi tako situacijo moreš vzeti za pozitivno in si dopovedovati, da te čaka nekje nekaj boljšega. Pišeš prošnje in sprejmeš tudi tako delo, ki je nižje plačano in iščeš naprej.
Morda niste razmišljali o vplivu dela na vaše zdravje. Če ste zboleli, ste mogoče predvidevali, da se je bolezen pritihotapila zaradi okvarjenega gena, slabe prehrane, nezadostnega gibanja ali biokemičnega neravnovesja. Vendar je tudi stres na delu prispeval svoj delež k razvoju bolezni ali pa jo celo povzročil. Mogoče boste presenečeni, da lahko bolezen z drugačnim obvladovanjem stresa na delovnem mestu, z uvedbo sprememb v službi, ali pa celo z zamenjavo poklica, zajezimo. Izkazalo se je namreč, da lahko zaradi preobremenjenosti v službi tudi umrete in da si lahko vrnete zdravje, če sledite svojemu notranjemu klicu. Na Japonskem se ljudje bolj zavedajo, da delovni stres prizadene zdravje. Zato imajo tudi posebno besedo »karoši«, ki pomeni »smrt zaradi preobremenjenosti v službi«.
Tudi sama poznam primer štiridesetletnika, ki je družino in prosti čas zanemarjal in vsakodnevno delal po štirinajst ur. Doživel je srčni infarkt in k sreči je njegova žena medicinska sestra, ki mu je nudila prvo pomoč.
Vsi vemo, da delovni stres zastruplja in da se lahko pretvori v telesne bolezenske znake. To lahko potrdijo vsi, ki so že kdaj po neuspelem poslu dobili migreno ali pa jih je zagrabil »heksenšus« oziroma mišični usek, ko jih je pograjal nadrejeni.
Ko spremenimo svoj odnos do strahu, potem lahko pridemo do resnice in vizije, ki nas opogumlja in nas vodi proti cilju.
Včasih pa je kaj odvisno tudi od sreče. Velikokrat sem srečna in se veselim malih stvari in dosežkov. Tako se mi je zgodilo, da sem želela ugoditi staremu očetu, da je bila res sreča na moji strani. Prosil me je, da naj jaz obdelujem njegov vrt, ker on več ne zmore. Sicer sem imela že svoje zemlje dovolj in sem privolila, ker se mu nisem hotela zameriti. Seveda ga je zanimalo, kaj bom posadila. Odločila sem se, da bom posadila krompir, vendar sem si kasneje premislila. Ni pa se mi zdelo pomembno, da ga o tem obvestim. Ob naslednjem srečanju me je zmerjal, kaj še čakam, da imajo sosedi že krompir zunaj, ti ga pa nisi še dala v zemljo. Nisem se hotela z njim kregati, zato sem odšla, saj sem imela še veliko nujnejših opravkov. Čez nekaj dni sem se vrnila na vrt in skoraj mi je vzelo sapo. Na njegovem vrtu je rastel krompir in bil je veliko lepši in večji, kot sosedov. Ko je bil čas pobiranja pridelka, pa je bil tudi v zemlji veliko večji in lepši pridelek. Zgodilo se je to, da so prejšnje leto slabo pobrali pridelek in je prihodnje leto vzklil krompir. Od takrat dalje me nihče več ni spraševal, kaj bom posadila na vrtu.
V svojih mislih imamo podobo svojega popolnega življenja: tega, kako želimo delovati pri delu in doma, odnosov in tega, kaj želimo doseči. Delujemo v tej smeri, da to dosežemo in to nas vodi naprej, ker verjamemo, da nas bodo osrečili.
Vsak od nas ima svoje poslanstvo in nekateri ga spoznamo prej, nekateri kasneje, nekateri pa se iščejo celo življenje. Ni lepšega občutka, ko se zavedaš, da delaš nekaj za dobro ljudi, da lahko najdeš v sebi mir in da se veseliš življenja. Seveda so omejitve, vendar smo sposobni prilagajanja. Tako kot se naše telo navadi na toksine, ki jih je v našem okolju vedno več, tako naš um dojema tisto, kar je sposoben slišati. Tisto, kar “ni za nas”, je potrebno kdaj preslišati in pustiti umu več čistoče.
